Glavna ulica 20
9220 Lendava/Lendva
Sem Lendavčan, iz Kolonije. V mladosti aktiven športnik. Bil sem med ustanovitelji Društva ustvarjalne mladine in navijaške skupine Gorgone. Obe veji sta še aktivni, tako DUM kot KŠL. Jopica Gorgone 30 let (zgornji del trenirke s kapuco) je trenutna uniforma za sprehod z Bob-om, najmlajšim članom družine po rodu Bernardinec. Poročen z Natalijo, imava sinova Tita in Lana. Živimo v Dobrovniku, na Goričkem. Srednji gradbeni šoli v Mariboru je sledil študij arhitekture v Ljubljani. V študentskih časih sem bil aktiven v študentskih organizacijah ŠOA, ŠOU, KUD FP, Ljudmila… Za študij oziroma ob študiju sem se ukvarjal še s turističnim vodenjem, grafičnim oblikovanjem, med drugim sem »postavljal« in oblikoval knjige in publikacije v Kud-ovem Grafičnem Biroju. Od leta 2004 sem zaposlen na Občini Lendava.
Brati sem začel, baje zgodaj, stripe. Tom in Jerry, kasneje zlatna serija, Alan Ford, Dylan Dog, Stripoteka.
Prva knjiga, ki me je prevzela:
Daniel Defoe: Robinson Crusoe, klasika, ki sem jo prebral večkrat.
V sredni šoli:
Vse od Edgar Allan Poe, najljubša: Nihalo, zgodba o »pričakovanju«.
Marsikaj od Franca Kafke, najljubša: Preobrazba; fantazijska filozofija
V času študija:
Allain Suskind: Parfum, fantazijska zgodba o najmočnejšem čutilu in groteskni obsedenosti.
Ko sem spoznal Natalijo, mi je kot ljubitelju gradov, predvsem ruševin, kupila knjigo; Vsi gradovi Slovenije, Ivana Stoparja, ki sva jo uporabljala kot turistični vodič.
Kot arhitekt, ki mu črta pove tisoč besed, sem večkrat počez in po dolgem prebral: Atlas evropske zgodovine; kjer preko zemljevidov spremljaš, podobno kot pri igri Riziko, razvoj držav, narodov, spajanja, razdvajanja, in vso patetičnost ali pa evolucijo človeške politike, družbe, odnosov. Zanimivo pri tej knjigi je, da je mlajši sin Lan zagrabil to knjigo in jo imel dolgo časa za svojo najljubšo. Posledično obvlada nazive evropskih držav in njihovih prestolnic veliko bolje kot povprečna odrasla oseba.
Kot klasiki so mi ostali pri srcu:
Janez Jalen: Pod svobodnim soncem. Zgodba, ki bi si zaslužila filmsko upodobitev.
Jókai Mór: Zlati človek (Az Arany ember), velja enako kot za prejšnji naslov.
Za konec pa še Douglas Adams: serija knjig Štoparski vodnik po galaksiji; fantazijska zgodba z obilico življenjskih situacij v fantastičnih preoblekah.
Včasih sem bral več, zadnja leta pa berem predvsem Sobotno prilogo, pa kakšen sudoku zraven. Žal mi je za mlajše generacije, ki mislim da ne berejo toliko kot smo mi v njihovih letih.
Knjiga je boljša od televizije ali kateregakoli ekrana. Filmi, ki so posneti po knjigah pa le redko kdaj boljši od tiskane oblike.